Do leta 2013 se je več kot 90% vseh gospodinjskih odpadkov odložilo na odlagališčih, kar pa je bilo v hudem razkoraku glede na evropsko prakso, kjer večino odpadkov reciklirajo ali energetsko izrabijo in le manjši del odložijo na odlagališčih.
S pričetkom obratovanja podjetja Kocerod pa je tudi pri nas drugače. V tej zvezi je tudi spremenjen režim ravnanja z odpadki že na samem izvoru – to je doma pri gospodinjstvih. Vsa gospodinjstva morajo dosledno ločevati odpadke že doma na izvoru in jih odlagati v za to določene zabojnike oziroma na za to predvidena zbirna mesta v skladu s prejetimi navodili.
Vsi odpadki iz gospodinjstev morajo biti najprej ustrezno obdelani, na odlagališča pa odložimo le manjšo količino odpadkov iz gospodinjstev (manj kot 1/3 vseh odpadkov), tistih ki jih ni mogoče izločiti za snovno ali energetsko izrabo in v predelani obliki vsebujejo manj kot 18 % ogljika v preostanku. Iz celotne količine 28.000 ton komunalnih odpadkov, ki letno nastanejo v regiji, je predhodno izločeno najmanj 10.000 ton uporabnih surovin, cca 9.000 ton je predelanih v frakcijo za gorivo, cca 3.000 ton v kompost, preostanek pa odložimo na odlagališču. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij ter jih odlagali na zato v naprej določenih mestih. Na prvi pogled ni veliko potrebno, vendar praksa kaže, da je za premike v naših glavah potreben čas in potrpljenje.
Kako ravnamo z odpadnimi olji?
Odpadno jedilno olje sodi med odpadke, s katerimi je potrebno ravnati skrbno, saj ob nepravilnem odlaganju oziroma odstranjevanju škodujejo našemu okolju (ena kapljica olja lahko onesnaži 1 milijon litrov vode). Odpadno olje je prepovedano odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov, prav tako zlivati v odtoke ali kanalizacijo. Doma odpadno jedilno olje vlijemo v plastenke oz. katerokoli drugo primerno embalažo in ga začasno hranimo v kleti ali garaži. Ko se nabere zadostna količina, ga odpeljemo v zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga brezplačno oddamo. V primeru da je količina odpadnega olja majhna, potem lahko počakamo na akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki je enkrat letno.
Kako ravnamo z odpadnimi gumami?
Avtomobilske gume ne sodijo med komunalne odpadke, vendar jih lahko pripeljemo in oddamo v zbirnem centru. Nikakor jih ne smemo sežigati ali odlagati v naravi. Še najbolje pa je, da ob nakupu novih avtomobilskih gum stare pustimo pri vulkanizerju.
Kako ravnamo z »zavrženimi« zdravili?
Velikokrat se zgodi, da zdravil ne porabimo do konca. V takem primeru moramo poskrbeti, da bodo končala na varnem. Odpadna zdravila (ostanke zdravil ali zdravila, ki jim je že potekel rok uporabe) lahko oddamo v zbirnem centru za ločeno zbiranje ali v premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov v času akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Prav tako jih lahko oddamo lekarniškemu osebju, oziroma v posebne zabojnike v lekarnah ob naslednjem obisku. Z odpadnimi zdravili moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, nikakor jih ne smemo odložiti v zabojnike za mešane komunalne odpadke in biološke odpadke, straniščno školjko ali v naravo. Pri tem se tudi zavedajmo, da so zdravila draga, zato poskrbimo, da jih bomo zavrgli čim manj.
Kako ravnamo s »salonitko« salonitno strešno kritino?
Energetska učinkovitost je danes vodilo sodobne gradnje in adaptacije bivalnih in poslovnih objektov. Ob adaptaciji nastane kar nekaj gradbenih odpadkov, med katerimi pa je tudi salonitna strešna kritina, ki ne spada med komunalne odpadke in je ni dovoljeno odlagati na prostem ali v zbirnih centrih. Ker ˝salonitka˝ vsebuje azbestna vlakna, ki se ob drobljenju sproščajo v zrak in so zdravju škodljiva, jih razvrščamo med nevarne odpadke. Salonitno strešno kritino odlagamo na točno določen način in kraj. Pri delu z materiali, ki vsebujejo azbest moramo obvezno nositi zaščitno obleko in zaščitno masko dihal, predhodno pa je potrebno salonitno kritino zmočiti in ravnati tako, da preprečimo sproščanje azbestnih vlaken v zrak (lomljenje, vrtanje, žaganje…). V primeru, da boste salonitno kritino odstranjevali, vam svetujemo, da se obrnete na pooblaščene odstranjevalce kritine, ki imajo vso potrebno zaščitno opremo,posebne vrečke za pravilno shranjevanje kritine in primerno tovorno vozilo za transport salonitke na odlagališče. Salonitno kritino lahko na odlagališče pripeljete tudi sami, vendar mora biti zaščitena s posebno folijo in naložena na. Prevzem salonitke na odlagališču se zaračuna po veljavnem cenik.
Cena odlaganja “salonitke”: 197,83 € / tono + DDV oz. po trenutno veljavnem ceniku, ki ga najdete na povezavi:
Kako ravnamo z odpadno stekleno embalažo?
Steklo je izredno hvaležna surovina saj ga lahko 100% recikliramo in ponovno uporabimo. Surovina, ki jo potrebujemo za izdelavo stekla se imenuje silicijev dioksid h kateremu se dodajajo še druge oksidne primesi. Poleg popolne reciklaže najdemo prednost stekla tudi v odnosu do okolja, saj so izdelki okolju izredno prijazni.
Reciklirati pomeni ločevati, zbirati, predelovati, in ponovno uporabiti snov, ki bi jo sicer zavrgli. Ko določen izdelek recikliramo ter ga uporabimo kot nov izdelek, je sklenjen krog recikliranja.
Recikliranje odpadnega stekla spada med učinkovitejše postopke, saj ob predelavi ne nastajajo stranski produkti, kakovost pa ostane nespremenjena. Recikliranje stekla je pomembno tudi iz stališča porabe surovin, saj za izdelavo ene tone stekla potrebujemo 1,2 toni surovine, kar predstavlja večji strošek energije (okoli 135 litrov nafte). Z zbiranjem odpadnega stekla bomo prispevali k varčevanju z energijo in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Zbiranje je ključnega pomena v krogu recikliranja, tako je naša odgovornost pravilno zbiranje stekla. Odpadno stekleno embalažo odlagamo v ustrezne zabojnike na ekoloških otokih ali pa jih peljemo v zbirni center.
